Vzhodno od Črne na Koroškem, na najvišji točki slemena, ob koroško-štajerski meji, stoji javorska župnijska cerkev sv. Magdalene, zavetnice zapeljanih, livarjev svinca in otrok, ki se težko naučijo hoditi ter priprošnjice proti slabemu vremenu in proti očesnim težavam.
Z nadmorsko višino 1.156 metrov je najvišje ležeča župnija v Sloveniji. Cerkev je bila v pisnih virih prvič omenjena že v 14. stoletju, čeprav o njeni stavbni zgodovini ni ohranjenih veliko arhivskih dokumentov. Dandanes njena podoba več ne razkriva gotskih sledi, kljub temu pa predstavlja zanimiv odsev ljudskega stavbarstva in likovnega hotenja. Današnja podoba je pravokotno zasnovana arhitektura, ki se lepo zliva s krajino, v katero je postavljena. Na vzhodnem delu se enoladijska cerkev zaključuje v tristrano zaključenem prezbiteriju, ob severno steno ladje pa je postavljen širok nečlenjen baročni zvonik, pokrit s pločevinasto streho čebulaste oblike. Cerkev ima dva vhoda. Vhod na zahodni strani je danes zazidan z lesenim prizidkom, iz katerega se pride na pevski kor, zato se za vstop v cerkev uporablja južni stranski portal, ki je preproste pravokotne oblike. Na zahodu kamnit pevski kor sloni na dveh trebušastih stebrih s kapiteli. Posebnost glavnega oltarja s podobo spokornice Magdalene je svojevrstna upodobitev sv. Trojice nad njo, v cerkvi pa sta še Marijin oltar in oltar sv. Simona. Tudi to cerkev in pokopališče ob njej varujejo lipe.
Prvotno je cerkev predstavljala podružnico pliberške prafare in pozneje podružnico župnije v Črni. Iz slednje se je izločila leta 1789 kot kuracija, ki je bila leta 1972 povzdignjena v župnijo. Nekoliko nižje, na višini 1.000 metrov stoji njena podružnična cerkev iz 17. stoletja, posvečena sv. Joštu, zavetniku romarjev, slepih in domov za ostarele ter varuhu žita pred ognjem.
